»Bila je polna dvorana v Chicagu. Ko jo je začel daviti, so ljudje vstajali s sedežev, navijali in ploskali. Vstajali so! Neverjetno. Navdušena sem bila.«

»Bila je tako zelo odrezana od svojih čustev, da v svojem življenju ni imela nobene radosti, in ni mogla dojeti, da bi se lahko v čem motila. Svoje neuravnovešene paciente je oskrbovala na morilski način, ampak prepričana je bila, da je imela prav.«

»Na veliko, veliko avdicij sem šla. Nisem se zavedala, da ogromno drugih igralk zavrača to vlogo. Ponudili so jo številnim zvezdnicam, pa je na mojo srečo niso hotele. Kaj, če bi katera od njih pristala?«

»No, zdi se, da ste me vsi skupaj tako sovražili, da ste mi za to dali še nagrado, in uživam v vsakem trenutku. Vse, kar lahko rečem, je, da mi je bilo v veselje, da ste me sovražili.«

»Oče in mama, hvala, da sta me naučila sanjati. Zdaj sta priča temu, da se moje sanje uresničujejo.«

»Bila sem prepričana, da se je še posebej Blake nekako zavedal tega dogodka. Razumela sem, da je mrtev, vendar sem čutila, da je še zmeraj živ, saj sem slišala glas, ki me je nagovarjal, sicer prikrito, a bil je njegov glas.«

»Nimam besed ... Z mislimi sem pri vseh, ki sta jih prizadela današnja novica in način, kako je bila posredovana.«

»Pri vsem klanju in razdejanju, ki ga vidimo v filmih, si ne bi mislila, da se bodo kritiki pritoževali: Ubili so tipa. Ne pretiravajmo, bil je en tip in zaslužil si je.«

»Louise Glück je ameriška Svetlana Makarovič, mogočen pesniški glas, ki ga je nemogoče preslišati.«